Pikniki, pikniki ...

... sezona, sezona. Upamo, da ne bo prenaporna inbo dolgo trajala.

Konec lepega vikenda

Super sonce! Čeprav me je bolniška za nekaj dni spet postavila v kazenske kroge. Je bilo pa danes tako tiho in mirno v soseki, da mnogi ne vedo kaj zamujajo. Vsi gredo ven iz Ljubljane, se gnetejo na sparjenih cestah, da bi vdihnili nekaj kubicentimetrov slanega zraka ali gorskega zraka .... V našem naselju pa naprimer cel dan rahel vetrič med blokoma, zelena trava, ptičje petje in mir. Upokojenci se skrivajo v stanovanjih pred vročino, avtov ni, otročajev tudi ne, gneče ni, ne zapraviš nič denarja. V stanovanju prijetnih 25 stopinj in počutim se kot na dopustu. Škoda da je današnji dan imel le 12 ur ... in da še nimam prenosnika - bi bilo superca delati na sončku na balkonu.

In dežja ...

... v visoko poletje? Kriza, dež me ni položil, današnje sonce pa spravilo v popolno depresijo. Narava je bila preveč popolna, da bi prenesla njeno bistvo. In edino zdravilo ki ga imam proti depresiji - delo in računalnik. Če bi slednji delal. Sem ga namreč prvič od l. 1997 morala dati formatirati zaradi virusa. In sedaj seveda vse instaliram na novo - pri vsakem 3tjem cd-ju se računalnik zaštrika. Mislim, da sem danes stisnila tipko za resetiranje večkrat ko v preteklih 11 letih skupaj. Da o uvažanju certifikatov in backupov, kar naj bi bilo takooooo lahko - vsaj predvidevam, da je? niti ne začenjam. Uspelo mi še ni nič.

Morda se priključim novi dobi in se odločim, da je res najbolje, da kadar materializirani predmet postane vir prevelikih težav, ga preprosto zavržeš in kupiš novega. Vzgojena namreč nisem bila tako - sem še generacija, ki ima v glavi, da ko nekaj kupiš moraš do konca obrabiti etc. in potem šele, ko je res staro, zavreči in si privoščiti novo. Mislim pa, da sem tokrat dojela filozofijo novodobnih predmetov - ne gre za to, da jih prihodnost povozi in da se zato ne splača delati kvalitetnih, dolgotrajnih izdelkov. Gre za to, da so časovno omejeni, ker kvalitetna izdelava, ki bi mu podaljšala življenje, povzroča preveč dela in ukvarjanja. Čas je pa danes dragocen, a ne (pa moji živci tudi ;) )?

Ej čas beži

In s tem tudi moje bloganje ... A poletje me vabi in počasi bom spremenila filozofijo. Se začela truditi biti bolj kontaktna s svojim blogom. Zadnje pol leta sem razmišljala o njegovem pomenu - prvotni se je izgubil ... govoriti o moji družini. Tam hitro zmanjka vsebine. Potem pa iskanje nove rdeče misli: govoriti o svojih razmišljanjih? Zadnje čase mi zmanjkuje časa za temeljite misli... Govoriti o politiki, o vsakodnevnih rečeh, komentirati vsak dan? Hm ... premalo sem "na nivoju", naj to opravljajo pravi misleci, pisatelji, filozofi, antropologi, družbeni kritiki. .... In tako naprej. Govoriti o vsakdanjih rečeh ... eh koliko je takih blogov, ki jih nato nihče ne pogleda. Pa ga zaprimo oz. prepustimo da se zapraši. Hm, neee - ne čutim še tiste vibracije, ki pravi, konec je, zapri projekt, zapri to knjigo in jo odnesi nazaj na police. Povedali sta si vse, komunikacije je konec. Tako da - spet sem nazaj, kako dolgo in kako intenzivno in kvalitetno - bomo videli.

Pa veselimo se sončka - po 14 dneh dežja si ga vesoljno zaslužimo.